Pogrezam se v tisočinko sekunde

je meditacijski paviljon primeren za domač vrt. Namenjen je sprostitvi in umiritvi. Njegova amfori podobna oblika nas povabi v objem umetnine. V notranjosti nas pričaka klop, kjer lahko udobno, a vzravnano sedimo. Zračna odprtina zgoraj nagovori, da se naš pogled dotakne neba in njegove zasanjane lepote, hkrati pa nas omeji s svojo železno konstrukcijo in se z rahlo industrijsko vizualno poetiko dotakne ekoloških tem. Nesimetrična oblika amfore, doda dinamiko vzgonu po notranjosti oblike objekta, ki se nato upočasni in skoncentrira, ko pogled zaobjame keramične  krogle, kjer gnezdijo misli. Prevodnost materialov (vijaki, speljani v center krogel, železna konstrukcija, skrit valjanec), jih ozemlji in omehča, do te mere, da postnejo udomačene in omogočijo notranjo tišino tistemu, ki v prostoru meditira. Ta se lahko skozi keramični kozmogram v središču amfore poveže s samim jedrom Zemlje, začuti njen dih. Ob kvaliteti povezanosti, je kozmogram namenjen vzdrževanju kvalitete umiritve in harmoničnega valovanja. V meditacijo nas lahko popelje tekst, ki ga najdemo v notranjosti:

Diham. Čedalje globlji postaja moj dih. Širim se z njim.

Z mano diha zlato Zemljino jedro.

Z mano dihajo zvezde.

V dotiku trenutka odprem oči.

Namen meditacijskega prostora je spodbuditi človeka v doživljanju trenutka. Tistega, ki se prelije v neskončnost. Tistega ki mehča in zdravi.

Meditacijski paviljon je energijski prostor, ki omogoča notranjo sprostitev in harmonizacijo osebnih energij (po energijah je podoben zdravilnim točkam). Zgrajen je iz vročecinkanega železa, slovenskega visokogorskega macesna, bele glazirane keramike in inox vijakov. Stoji na nivoju zemlje. V premeru meri 1,7m, njegova višina je 3,8m. Je unikatno umetniško delo in je primeren za domač vrt. V njem lahko hkrati sedijo največ štiri osebe. Macesnov les ni zaščiten, zato se stara in postopoma razvijaa čedalje globljo sivo barvo.